Kaheksijo pri bolniku z rakom označujejo: zmanjšani tek, hujšanje, utrujenost, za sindrom, ki je pri napredovalem raku pogost, pa so značilne tudi različne funkcionalne motnje. Kljub dejstvu, da onkologi trenutno nimajo na voljo odobrenih zdravil za specifično zdravljenje bolnikov s kaheksijo, so na letošnjem strokovnem onkološkem srečanju (ASCO 2023) predstavili smeri razvoja zdravil pa tudi nefarmakoloških intervencij, ki bodo kmalu naslovile te bolnike.
Sindrom kaheksije namreč presega omenjene simptome in ga povezujejo tudi z večjo stopnjo neodzivnosti na siceršnje onkološko zdravljenje, s toksičnostjo in z večjo umrljivostjo.
V okviru edukacijske sekcije so na srečanju poudarili klinične raziskave z učinkovinami, ki ciljajo domnevne mehanizme za razvoj kaheksije, predvsem v osrednjem živčevju in mišičnem tkivu. Njihov cilj je najti učinkovit način za aktivacijo ješčosti na eni strani in podpreti mišično rast na drugi.
Tudi za kaheksijo se skriva več bolezni
Vse več je spoznanj, da se tudi v ozadju kaheksije – podobno kot velja za raka – skriva več različnih bolezenskih mehanizmov. Na klinični potek namreč ključno vplivajo dejavniki, kot sta specifična oblika raka in koncentracija določenih citokinskih molekul, ki krožijo v bolnikovi krvi. Doktor Kunal C. Kadakia (Levine Cancer Institute) je predstavil pristope izboljšanja teka s targetiranjem citokina GDF15, za katerega domnevajo, da je eden bioloških gonil kaheksije. Z vezavo na poseben možganski receptor (GFRAL) naj bi omenjeni citokin zaviral ješčnost, v okviru randomizirane klinične raziskave faze I (NCT04803305) pa pri skupini bolnikov s kaheksijo preskušajo učinkovitost in varnost specifičnega protitelesa proti GDF15.
Izboljšati ješčnost in ohraniti mišice
V nekoliko drugačnem pristopu preskušajo tudi učinkovino anamorelin, katere potencial za stimulacijo ješčnosti testirajo pri anorektičnih bolnikih z napredovalim rakom trebušne slinavke, ki jih zdravijo s prvolinijsko kemoterapijo (NCT04844970, faza II). Anamorelin oponaša delovanje grelina, endogenega hormona, ki v naših telesih stimulira ješčnost.
Drug sklop težav, s katerimi se kahektično spoprijemajo bolniki, je izguba mišične mase. Povezana je z rakavo boleznijo in s številnimi terapevtskimi pristopi, za bolnika pa predstavlja resno breme, saj prizadene njegovo mobilnost in poveča odvisnost od okolice. O izzivih na tem področju onkološke obravnave je govorila doktorica Vickie Baracos z univerze v kanadski Alberti. Tudi mišično razgradnjo lahko aktivirajo zelo različni mehanizmi, zato se tudi iskanje terapevtskih strategij širi v različna področja – od vnetja, sinteze proteinov do proliferacije celic in njihove diferenciacije. Baracosova se je naprej posvetila zaviralcu signalne poti JAK/STAT, ruksulitinibu, majhni molekuli, ki jo pri kahektičnih bolnikih z nedrobnoceličnim rakom pljuč trenutno preskušajo v klinični raziskavi faze I (NCT04906746), cilj pa so – ob varnosti, ki je primarna – usmerjeni v zaviranje anoreksije, izgube mišičnine in maščobnih depojev ter v izboljšanje kakovosti življenja. Druga tarčna molekula, ki prav tako predstavlja potencialno terapevtsko tarčo pri obravnavi kaheksije, je miostatin, tj. protein, ki ga izločajo določeni tumorji in ki zavira mišično rast.
V povezavi z omenjenimi kliničnimi programi, ki so sicer v zgodnji razvojni fazi, je Baracosova opozorila na možnosti za vključevanje bolnikov v klinične raziskave. Opažajo namreč, da ozaveščenost onkologov ni zadostna in da aktivnosti na področju obravnave bolnikov s kaheksijo večinoma ne poznajo.
Obogatena prehrana
Tretji sklop je bil posvečen specifični prehrani in predvsem vlogi esencialnih aminokislin pri aktivaciji ješčnosti in pridobivanju mišične mase. V povezavi s tem je doktorica Jill Hamilton -Reevesova predstavila klinične raziskave faze III, ki trenutno potekajo na področju preskušanja specifične prehrane in prehranskih dodatkov. Omenila je raziskavo (NCT03757949), v kateri preskušajo potencial prehrane, podprte z argininom in nezasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 (PUFA-3) v kontekstu zmanjšanja perioperativnih zapletov in kaheksije pri bolnikih po operaciji raka sečnega mehurja. Druga raziskava faze III (MENAC, NCT02330926) preskuša kombinirani pristop vodene telesne aktivnosti, prehranskih dodatkov, obogatenih z esencialnimi aminokislinami, in PUFA-3 ter dietetične podpore, vse skupaj ob jemanju protivnetnih učinkovin, pri kahektičnih bolnikih z različnimi oblikami raka.
Avtorji so prepričani, da bo v boju proti kaheksiji treba združiti različne pristope – ob učinkovitih specifičnih terapijah še bolniku prilagojeno podporo prehranskega strokovnjaka, uporabo prilagojenih prehranskih dodatkov in telesne aktivnosti. Glede na omejeno število kliničnih raziskav se lahko vanje na žalost trenutno vključi le zelo malo bolnikov s kaheksijo, vendar jim aktivnosti na tem področju kljub temu obetajo boljšo prihodnost.
Vir:
Roeland, E. J., Bohlke, K., Baracos, V. E. et al. Management of cancer cachexia: ASCO guideline. J Clin Oncol. 2020; 38: 2438–2453.