Otrok do drugega leta starost naj ne bo izpostavljen zaslonu. V starosti od 2 do 5 let naj bo ta izpostavljenost v povprečju manj kot eno uro dnevno, ob navzočnosti staršev in s kakovostnimi vsebinami. 1-urno priporočilo velja tudi za otroke v prvih treh letih osnovne šole.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se izpostavljenost lahko podaljša na uro in pol dnevno, v tretjem pa na največ dve uri dnevno v prostem času. Kakšne pa so strokovne podlage za tovrstna priporočila? Temeljijo na številnih raziskavah, ki so preučevale različne vplive zaslonov na otroke. Povezave sicer niso vedno vzročne, saj vemo, da na otrokov razvoj vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer izobrazba staršev in socialno-ekonomski status družine, ki pa so v večini študij kontrolirani. Prav tako ne vemo, kakšni so dolgoročni vplivi mobilnih zaslonov na otroke. Je pa zato veliko znanega o dolgoročnih vplivih stacionarnih zaslonov, na primer televizije, je na letošnjem 8. slovenskem pediatričnem kongresu pojasnjevala Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., specialistka pediatrije, iz Sekcije za primarno pediatrijo, ki je aktivno sodelovala tudi pri pripravi prvih slovenskih smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Tehnoferenca je pojav, ko zaslon moti našo zdravo interakcijo – na primer prižgana televizija v ozadju.
»Pediatri vemo, kako ključnih za otrokov razvoj je prvih nekaj mesecev in let življenja. Takrat se modelira, kaj bo otrok sposoben doseči kot odrasel in kako bo funkcioniral v interakcijah z okoljem. Število besed na minuto v zgodnjem otroštvu je na primer statistično značilno povezano s spoznavnimi sposobnostmi pozneje v življenju. Če zamudimo to obdobje ali okolje ni optimalno, smo otroku, ki je imel potencial za normalni razvoj, to odvzeli in mu naredili veliko škodo,« je razložila Mateja Vintar Spreitzer.
»Ne!« televiziji v ozadju ali med obroki
Tehnoferenca je pojav, ko zaslon moti našo zdravo interakcijo, na primer prižgana televizija v ozadju. Raziskav na to temo je veliko, kažejo pa izrazito slabe učinke, pravi Mateja Vintar Spreitzer in nadaljuje: »Če je televizija v obdobju dojenčka prižgana, ima otrok slabše razvite izvršilne funkcije. Ti otroci imajo slabši besedni zaklad. Če je televizija prižgana, ko dojenček spi, je to dokazano povezano s slabšimi razvojnimi izidi otroka pozneje. Preučevanje interakcij med otroki in starši, medtem ko je televizija vklopljena, kaže, da je vzdrževane interakcije manj, slabši je odziv staršev na dojenčka/malčka in manj je kompleksne igre.« Kaj pa vključena televizija med obroki? »Če je televizija pri dveh letih starosti otroka med obroki vključena, tudi če samo občasno, imajo ti otroci v starosti od 5 do 6 let slabši govorni IQ. Koliko slovenskih družin izvaja tako prakso, ne vemo. Podatki za ZDA pa kažejo, da jih je takih četrtina. Prekomerna uporaba zaslona pri malčkih je neposredno povezana tudi s slabšo pripravljenostjo otrok za vstop v šolo, slabšo pismenostjo in s slabšimi bralnimi sposobnostmi.«
Koliko časa preživijo pred zasloni naši otroci? Podatki za predšolske otroke v Sloveniji kažejo, da je bila leta 2016 povprečna uporaba zaslona pri triletnem otroku (telefon, tablica, prenosnik, televizija …) dve uri dnevno, pri štiriletnem pa tri ure dnevno. Z internetom je zasvojenih devet odstotkov otrok in mladostnikov; med njimi prevladujejo fantje: delež je dvakrat večji kot pri dekletih. »Pandemija covida je vse skupaj še poslabšala: otroci so pred zasloni preživeli od 6 do 7 ur dnevno; od tega je bila polovica časa namenjena delu za šolo.
Posledice številne in dosmrtne
Raziskave kažejo, da so odrasli, ki so kot otroci gledali televizijo od 1 do 2 uri dnevno, v povprečju dosegli nižjo izobrazbo. Imeli so večje srčno-žilno tveganje, višje ravni škodljivega holesterola in večji obseg trebuha, ki je napovedni znak za metabolni sindrom. Tudi študija na nedonošenčkih je potrdila, da izpostavljenost zaslonu bistveno poveča tveganje za slabše kognitivne in vedenjske izide ter izvršilne funkcije. Zelo močna je tudi povezava med uporabo zaslonov pri malčkih in spanjem: čas uspavanja je daljši, čas trajanja spanca pa krajši. Otrok se hitreje in pogosteje zbuja ter ima več nočnih mor. Dokazana je tudi povezava z debelostjo: več kot je otrok pred zaslonom, večja je njegova telesna masa. Vzrok je v nadomeščanju zdravih telesnih aktivnosti z zaslonom in uživanje prigrizkov, v nadaljevanju razloži Mateja Vintar Spreitzer. Dobra novica pa je, da je v programe, ki naslavljajo prekomerno telesno maso otrok, koristno vključiti aplikacijo ali videoigro, ki spodbuja gibanje.
V zgodnjem otroštvu je pomembna uporaba zaslona skupaj s starši, predvsem zato, da otrok doživi odziv odraslega, in da so predvajane vsebine kakovostne ter starosti primerne.
Vpliv zaslona na avtizem, ADHD, motnje pozornosti in zbranosti
V zadnjem času je veliko pozornosti namenjene preučevanju avtizma in avtizmu podobnih motenj, katerih pojavnost v zadnjih letih zelo narašča. Ali je to tako tudi na račun izpostavljenosti zaslonu? »Študije do zdaj povezave niso niti potrdile niti zavrgle. Pred kratkim sta bili objavljeni dve večji raziskavi. V eno (izvedli so jo na Japonskem) so vključili 84 tisoč otrok in ugotovili, da je čas pred zaslonom pri enem letu starosti povezan z večjo verjetnostjo za razvoj avtizmu podobne motnje pri treh letih, vendar samo pri dečkih. Na drugi strani pa francoska raziskava, ki je tudi vključila veliko otrok, povezave ni potrdila,« pojasnjuje Mateja Vintar Spreitzer in izpostavi, da so otroci z avtizmom že sicer bolj nagnjeni k spremljanju zaslonov. Prav tako starši teh otrok, ki so vedenjsko izjemno zahtevni, večkrat vključijo zaslon. Navede tudi, da podobno kot velja za avtizem, velja tudi za motnje pozornosti in zbranosti ter ADHD: »ADHD pri sedmih letih je povezan s časom pred zaslonom, vendar le, če gre za prekomerno izpostavljenost, ki se dogaja v prvih treh letih otrokovega življenja. Pomembno je tudi vedeti, da je zaslon ena redkih stvari, ki resnično umiri otroke z ADHD.«
Čas pred zaslonom je lahko tudi koristen »Paradigma, da je čas pred zaslonom vedno škodljiv in dejavnik tveganja za zdravje, je sicer nekoliko preživeta. Zasloni lahko namreč ponujajo tudi vsebine, ki so koristne: dostop do informacij, možnost učenja, povezljivost, nadomestno komunikacijo, nasvete in podporo pri bolezni (na primer aplikacije za duševno zdravje) ter med rehabilitacijo, s čimer spreminjajo življenje na bolje. Tudi določene videoigre imajo koristi, ki so jih raziskave potrdile, na primer izboljšajo prostorsko orientacijo ali sposobnost odločanja v nepričakovanih okoliščinah.«
Krajša rehabilitacija po nezgodni poškodbi glave
V zgodnjem otroštvu je pomembna uporaba zaslona skupaj s starši, predvsem za to, da otrok doživi odziv odraslega in da so predvajane vsebine kakovostne ter starosti primerne. Kako pa naj starši vedo, kaj je primerno za njihovega štiriletnika in kako naj v poplavi dostopnih vsebin izbere primerne? Pomembno je, da so vsebine brez digitalnega oglaševanja (ki je marsikdaj v aplikacijah skrito) ter da nimajo pretiranih vizualnih in zvočnih učinkov.
Če je televizija v obdobju dojenčka prižgana, ima otrok slabše razvite izvršilne funkcije. Ti otroci imajo slabši besedni zaklad. Če je televizija prižgana, ko dojenček spi, je to dokazano povezano s slabšimi razvojnimi izidi otroka pozneje.
Za konec je Mateja Vintar Spreitzer pojasnila še korelacijo med nezgodno poškodbo glave in uporabo zaslona ter vplivom zaslona na kratkovidnost. Povedala je, da je pri tistih, ki po nezgodni poškodbi glave niso izpostavljeni zaslonu, rehabilitacija krajša. Povezava med kratkovidnostjo in uporabo zaslona ni zanesljivo dokazana, potrjena pa je povezava z bližinskim delom: koliko časa traja in kakšna je njegova intenzivnost. Nobenega dokaza pa ni, da je gledanje v zaslon bolj škodljivo kot gledanje »v papir«: knjigo, revijo … Zaščitni dejavnik pri kratkovidnosti je izpostavljenost zunanji, naravni svetlobi. Kratkovidnost sicer skokovito narašča in ocenjuje se, da naj bi bila do leta 2050 kratkovidna že polovica svetovnega prebivalstva.
Slovenske smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih najdete na naslovu https://www.nijz.si/sl/smernice-za-uporabo-zaslonov-pri-otrocih-in-mladostnikih.
