Prebojni izsledki raziskav KEYNOTE

Na kongresu Evropskega združenja za medicinsko onkologijo (ESMO) 2023 v Madridu so predstavili številne raziskave s pembrolizumabom (Keytruda), tako tudi podatke preskušanja 3. faze KEYNOTE-671.

Izsledki raziskav keynote
Foto: Bigstock

Ocenjevali so pembrolizumab v kombinaciji s kemoterapijo kot neoadjuvantno zdravljenje, ki sta mu sledila operacija in nadaljnje zdravljenje s pembrolizumabom v monoterapiji pri bolnikih z operabilnim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDCRP) v stadijih II, IIIA ali IIIB (N2). Preživetje brez dogodkov (mediani EFS) se je podaljšalo za skoraj 2,5 leta, natančneje za 47,2 meseca nasproti 18,3 meseca s placebom in tudi celokupno preživetje (OS). Tveganje za smrt se je zmanjšalo za 28 % v primerjavi s predoperativno kemoterapijo. Ta shema z zdravilom KEYTRUDA je prvo in edino zdravljenje proti PD-1/L1, ki pri operabilnem NDCRP – ne glede na izraženost PD-L1 – statistično značilno izboljša celokupno preživetje v primerjavi z neoadjuvantno kombinacijo placeba in kemoterapije ter nadaljnjim adjuvantnim placebom samim. V ZDA je FDA že odobrila novo indikacijo, in to za zdravljenje bolnikov z operabilnim (tumorji ≥ 4 centimetre [cm] ali pozitivne bezgavke) NDCRP.

Imunoterapija v zgodnejših fazah pri raku dojk

Tudi zdravljenje raka dojk se z imunoterapijo pomika v zgodnejše faze. Tako kažejo tudi na letošnjem ESMO prvič predstavljeni rezultati 3. faze KEYNOTE-756, v kateri so preizkušali neoadjuvantno zdravljenje s pembrolizumabom v kombinaciji s kemoterapijo, čemur je sledilo adjuvantno zdravljenje s kombinacijo pembrolizumaba in endokrine terapije, in sicer pri bolnicah z zgodnjo fazo raka dojk z velikim tveganjem ter s pozitivnimi estrogenskimi receptorji in z negativnimi receptorji za ER+/HER2. Ta vrsta raka dojk ima velik delež ponovitev, zato so bili rezultati nestrpno pričakovani. Kombinacija pred operacijo je dosegla popolni patološki odziv (pCR), njegov delež pa je bil pri prejemnicah samo neoadjuvantne kemoterapije 15,6 % (n = 100/643) in pri prejemnicah kombinirane terapije 24,3 % (n = 154/635); to pomeni ocenjeno povečanje za 8,5 odstotne točke (p = 0,00005). Preskušanje se nadaljuje za oceno preživetja brez dogodka (EFS).

Rak želodca in/oziroma gastroezofagealnega prehoda

Ta je največkrat odkrit v poznem stadiju, zaradi česar so rezultati zdravljenja slabi. Največkrat gre za adenokarcinome (v približno 90–95 %), ki vzniknejo iz celic najbolj notranjega dela želodčne sluznice. Približno 40–65 % bolnikov z rakom želodca ima tumorje z izraženim PD-L1 in približno 10–30 % rakov želodca je HER2-pozitivnih. Velikega pomena so zato izsledki preskušanja KEYNOTE-811, ki dodatno dokazujejo klinično korist pembrolizumaba v prvi liniji v kombinaciji s trastuzumabom in kemoterapijo. Ta kombinacija je zmanjšala tveganje za napredovanje bolezni ali smrt pri bolnikih z napredovalo HER2-pozitivno boleznijo z izraženim PD-L1 in CPS ≥ 1 za 28 %. EMA je kombinacijo po centralnem postopku že odobrila letos avgusta.

Pembrolizumab v kombinaciji z enfortumab vedotinom in urotelijski rak

Prebojni pa so tudi rezultati preskušanja, v katerem so bolniki s predhodno nezdravljenim napredovalim urotelijskim rakom prejemali kombinacijo zdravil pembrolizumaba in enfortumab vedotina. Tveganje za smrt se je v raziskavi prepolovilo, celokupno preživetje pa podaljšalo za 53 %, mediano preživetje pa se je podaljšalo na več kot 15 mesecev v primerjavi s kemoterapijo (gemcitabin plus cisplatin ali karboplatin). Pomembna je konsistentost rezultatov v vseh podskupinah bolnikov, vključujoč bolnike z jetrnimi mestastazami, in z nizkimi PD-L1.

Pembrolizumab uspešen tudi pri lokalno napredovalem raku materničnega vratu

Ne moremo mimo omembe preskušanja 3. faze, v kateri je imunoterapija prvič izkazala visoko preživetje brez napredovanja bolezni pri lokalno napredovalem raku materničnega vratu, KEYNOTE-A18. Skupaj s kemoterapijo in z radiokemoterapijo je pembrolizumab zmanjšal tveganje za napredovanje bolezni za 30 % v primerjavi z radiokemoterapijo. Stroka je rezultate sprejela z odobravanjem, saj gre po 20 letih za prvi večji napredek v zdravljenju napredovalega raka materničnega vratu.


Sorodni članki