Tveganje, povezano s prehrano, je najpomembnejši vedenjski dejavnik, ki vpliva na globalno zdravje, in se hkrati potrjuje kot verjetno najboljši cilj v boju proti bolezni srca in žilja.
Na lanskih Tavčarjevih dnevih je bil zanimiv sklop predavanj, ki se je dotikal sodobnih diet in njihovega vpliva na zdravje.
Modne in priljubljene diete – vpliv v klinični praksi
Ko govorimo o modnih dietah, so v najboljšem primeru nesmiselne, v najslabšem pa nevarne, je že na začetku pojasnil prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine z UKC Ljubljana.
Pri modnih dietah gre za intenzivno in razširjeno navdušenje, ki je kratkotrajno in ne temelji na standardnih prehranskih priporočilih. Povezane so s prehranskimi primanjkljaji, z duševnimi motnjami in s tveganjem nihanja telesne mase. Nasprotno pa priljubljene diete v populaciji vztrajajo dovolj dolgo, da omogočijo ustrezno znanstveno presojo. Najbolj poznani sta Atkinsonova dieta (z malo ogljikovimi hidrati, tj. od 20 g/dan do največ 150 g/dan, in Ornisheva dieta (z malo maščobami, tj. < 10 % do 30 % dnevnega energijskega vnosa).
Obe dieti sta povezani z izgubo telesne mase in izboljšanjem kardiometabolnega profila. Diete z malo ogljikovimi hidrati zmanjšajo telesno težo in trigliceride ter dvignejo vrednosti HDL- in LDL-holesterola. Odsvetujejo jih bolnikom z izraženo aterosklerotično žilno boleznijo. Pri dietah z malo maščobami pa se zmanjša indeks telesne mase in zniža LDL-holesterol, vendar nimajo učinka na izboljšanje kardiovaskularnega zdravja. Po besedah prof. Juga pa dokazano polnovredna rastlinska prehrana zmanjša tveganje za kardiovaskularne dogodke, sladkorno bolezen (čeprav ne gre za klasične LCHF-diete) in prav tako zniža tveganje za raka. Žal pa za nobeno izmed diet ni dolgoročnega podatka o srčno-žilnih dogodkih, varnosti in zapletih ter o kakovosti življenja.
So pa metodološke primerjave najbolj priljubljenih diet v opravljenih metaanalizah randomiziranih raziskav pokazale, da med posameznimi dietami ni bistvenih razlik. Izguba telesne mase je namreč primerljiva, adherenca z dieto in njeni učinki pa po enem letu dejansko izzvenijo.
Srčno-žilno zdravje je soodvisno tudi od (varovalnih) diet
Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiolog in strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana je polemmiziral, kaj je za zdravnika pomembnejše, ali pozna diete za izgubo telesne teže ali diete za krepitev zdravja. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih pri zmanjševanju srčno-žilne ogroženosti za uspešnejšega izkazal pristop, ki temelji na varovalnih prehranskih vzorcih.
Sredozemska dieta, dieta DASH in vegetarijansko-veganske diete
V povezavi s preprečevanjem bolezni srca in ožilja so najbolje znanstveno podprti prehranski vzorci, ki temeljijo na živilih pretežno ali izključno rastlinskega izvora. Govorimo o sredozemski dieti, prehranskem pristopu za zaustavitev hipertenzije (DASH) in o vegetarijanskih/veganskih dietah.
Sredozemska dieta temelji na prehranjevanju z ribami, mononenasičenimi maščobami iz olivnega olja, sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, stročnicah, oreščkih in na zmernem uživanju alkohola. Omejuje pa vnos rdečega mesa, predelana/rafinirana žita in sladkor. Dieta zmanjšuje splošno umrljivost, pogostost SB 2 in debelost, pojavnost in smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter raka.
Dieta DASH priporoča 52–55 % ogljikovih hidratov, 16–18 % beljakovin, 30 % maščob vseh vrst; bogata je s sadjem, z zelenjavo, s polnozrnatimi žiti in z mlečnimi izdelki z nizko vsebnostjo maščob. Pazljivi moramo biti pri vnosu nasičenih maščob in holesterola, predelani žitih in sladkorja. Zmanjša pa dejavnike tveganja bolezni srca in ožilja, krvni tlak, debelost in sladkorno bolezen tipa 2.
Vegetarijanske/Veganske diete temeljijo predvsem na živilih rastlinskega izvora, kot so: žita, rastlinska olja, oreščki, semena, stročnice, sadje in zelenjava. Vegetarijanska dieta se v celoti izogiba mesnim izdelkom, ribam, lahko tudi jajcem, Medtem ko veganska izključuje vse živalske izdelke. Prva zmanjšuje pogostost sladkorne bolezni tipa 2 in koronarne bolezni, veganska pa zniža pogostost hipertenzije, debelosti in smrtnosti zaradi bolezni srca in ožilja. Prof. Fras še poudari, da je treba pri bolnikih s priporočili prehranjevanja tudi upoštevati njihove individualne značilnosti (sočasne bolezni, preference, genetsko zasnovo), saj sta prehrana in življenjski slog (vpeljana dieta) le ena izmed determinant ogroženosti za srčno-žilne bolezni.
Prehranska strategija je ključna pri telesni dejavnosti
Na vprašanje, kako pomembna je prehrana pri rekreativnih športnikih, je odgovarjala doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine z OI Ljubljana. Poudarila je klinični pomen prehranskega stanja posameznika, ki je ob telesni dejavnosti ključnega pomena za njegovo zdravje.
Kdo je rekreativni športnik? Vsak, ki redno vadi in svoje dejavnosti usklajuje s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Zakaj je to pomembno? Ustrezno načrtovanje prehranske strategije (mediteransko prehranjevanje, brez diet in prehranskih dopolnil) pri telesni dejavnosti namreč pripomore k zagotavljanju energijske (ogljikovi hidrati itn.) in hranilne razpoložljivosti (proteini itn.) na kritičnih točkah presnovnega odziva ter zagotavlja optimalno regeneracijo po vadbi. V nasprotnem primeru se lahko zdravstveni učinki vadbe usmerijo v škodljive učinke za naše zdravje. Dr. Rotovnik Kozjek poudari, da je telesna dejavnost stres, ki ga moramo pri vadbi kompenzirati. To pa pomeni, da se povprečen zdrav rekreativec na vadbo ne sme podati tešč. Izpostavi tudi, da je velika previdnost glede načrtovanja prehrane potrebna pri starostnikih in bolnikih, saj pri njih lahko pride še do večjih težav. Njihovo presnovno stanje je namreč bolj nestabilno ̶ nastaneta večji stresni odziv in večja izguba puste mišične mase.
Nujno je treba upoštevati priporočila športne prehrane kot nadgradnje priporočil za aktivni življenjski slog, saj s tem preprečimo morebitne neugodne učinke in zdravstvene posledice telesne dejavnosti, ki se klinično kažejo kot sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Zato glede na intenzivnost vadbe dodamo ogljikove hidrate, pri starostnikih in bolnikih pa beljakovine. Pri zadnjih se poslužujemo tudi smernic klinične prehrane.
Paleolitsko prehranjevanje: primerno za sodobnika?
Zagovorniki paleolitske prehrane (nepredelana hrana) trdijo, da je tak način prehranjevanja varen, učinkovit in preprost, vendar nas zgodovina uči, da kakršna koli domneva o pravilni prehrani, predvsem tista z nižjim vnosom ogljikovih hidratov, ni nujno točna, meni doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., z Inštituta za pataloško fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kakšen je dejanski namen paleolitske diete? Glavni razlog za tak način prehranjevanja je (domnevno) pozitiven vpliv na naše zdravje, saj lahko zaščitimo oziroma ohranimo zdravje ali pa zdravimo že obstoječo bolezen. Priljubljena je predvsem pri zdravljenju debelosti. Znano je, da je učinkovitejša od drugih redukcijskih diet, predvsem v začetnem obdobju, vendar nima učinka na dolgi rok.
Zelo preprosto bi bilo iz prehrane opustiti žita, stročnice, mleko itn., poudari doc. dr. Pirkmajer. Po njegovih besedah moramo pomisliti na negativne posledice, saj je pri paleolitski dieti veliko hranil izključenih.
