Glede na omejene novosti na področju zdravljenja bolnikov z drobnoceličnim rakom pljuč (SCLC) je treba omeniti raziskavo faze II, DeLLphi-301, z bispecifičnim protitelesom tarlatamab.
Vanjo so vključili bolnike z močno napredovalim SCLC, po vsaj 2–3 predhodnih linijah zdravljenja, po 10,6-mesečnem medianem obdobju spremljanja, pa so avtorji zaznali stopnjo odgovora (ORR) v višini 40 %, kar je zagotovilo doseganje primarnega končnega cilja raziskave.
Bispecifična protitelesa pri EGFR-mutiranem nedrobnoceličnem raku pljuč
Rezultati kliničnih raziskav faze III, MARIPOSA (prva linija zdravljenja) in MARIPOSA-2 (druga linija po relapse po osimertinibu), so potrdili učinkovitost EGFR-MET bispecifičnega terapevtskega protitelesa amivantamaba, o katerih sta poročali že raziskavi CHRYSALIS in CHRISALIS-2. V raziskavi MARIPOSA se je tveganje za napredovanje bolezni ali smrt v skupini, zdravljeni s kombinacijo amivantamaba in lazertiniba (tretja generacija EGFR TKI), zmanjšalo za 30 % v primerjavi z osimertinibom. Pomembno je omeniti tudi daljšo mediano obdobje odzivnosti na zdravljenje pri kombinaciji amivantamab/lazertinib (25,8 proti 16,8 meseca), ki pa je prineslo tudi več neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem (10 proti 3 %). Pri bolnikih, ki so napredovali po zdravljenju z osimertinibom (MARIPOSA-2), je najboljše rezultate v obdobju brez napredovanja bolezni (PFS) pokazala podskupina, ki je bila randomizirana na zdravljenje s kombinacijo amivantamab/lazertinib/kemoterapija (PFS = 8,3 meseca), sledila je podskupina amivantamab/kemoterapija (PFS = 6,3 meseca) in skupina, zdravljena samo s kemoterapijo (PFS = 4,2 meseca).
Ključne poudarke iz ESMO 2023 je pripravil mag. Samo Pitamic.