Rak jeter je po incidenci v svetovnem merilu peti šesti (na WHO internetni strani – vir GLOBOCAN 2022) najpogostejši rak, s skoraj 900.000 novo odkritimi bolniki l. 2020. Po umrljivosti je med raki na tretjem mestu z več kot 830.000 registrianih smrti v l. 2020.
Visoko na lestvici bremena jetrnega raka v evropskih državah je tudi Slovenija, saj zavzema po incidenci četrto mesto, po umrljivosti pa tretje mesto. (Podatki nacionalnega Registra raka so zgovorni: med 2015 in 2019 je pri nas povprečno letno zbolelo 241 oseb, od tega 174 moških in 67 žensk, umrlo pa je 270 ljudi, 178 moških in 92 žensk.) Na nekaj najbolj bistvenih vprašanj odgovarja Katja Novak, dr. med., spec., KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana.
Katera oblika jetrnega raka je pri nas najpogostejša?
Jetrnocelični rak (hepatocelularni karcinom – HCC) je najpogostejša oblika, ki predstavlja 2/3 jetrnih rakov. Na drugem mestu je karcinom celic znotraj-jetrnih žolčnih vodov (holangiokarcinom) s 15%, za približno 20% pa nimamo opredelitve ali gre za primarni jetrni rak ali za zasevke drugih rakov. Običajno, ko govorimo o raku jeter, govorimo o jetrnoceličnem raku.
Čemu pripisujete tako visoko obolevnost jetrnega raka pri nas? Kaj so najpogostejši vzroki?
Visoko obolevnost pripisujemoporastu kronične jetrne bolezni, ki v končni stopnji pripelje do ciroze jeter. Več kot 80% jetrnoceličnega raka vznikne v cirotičnih jetrih. Vzroki za kronično jetrno bolezen in cirozo so številni, bolnik jih ima lahko več sočasno, kar še pospeši napredovanje jetrne okvare. Pri nas je povprečna starost zbolelih 70 let, največji delež bolnikov odkrijemo v starosti od 50 do 74 let.
Kakšna je etiologija jetrnoceličnega karcinoma?
V veliki večini primerov (več kot pri 80%) HCC vznikne v cirotično spremenjenih jetrih. Ciroza jeter je končna stopnja kronične jetrne bolezni, ki je posledica številnih vzrokov in ti se po pogostosti razlikujejo glede na geografsko regijo sveta. V Aziji prevladuje kronična okužba s HBV in HCV kot vzrok za cirozo, v Evropi je najpogostejši vzrok škodljivo uživanje alkohola. Globalno pa je v največjem porastu vzrok za jetrno cirozo z metabolnim sindromom povezana steatozna jetrna bolezen (MASLD), za katero so najbolj ogroženi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 in prekomerno telesno težo.
Med umrlimi zaradi HCC v Sloveniji leta 2017 je imelo 31 % kot dejavnik tveganja navedeno prekomerno uživanje alkohola, 14 % sladkorno bolezen in 10 % kronični virusni hepatitis.
V kakšnem stadiju se bolezen najpogosteje odkrije?
Žal pogosteje odkrijemo HCC v napredovalem stadiju, torej že razširjeno bolezen, kot v začetnem stadiju, ko je bolezen omejena na jetra. Pri manj kot polovici bolnikov (40%) odkrijemo HCC, ki je omejen le na jetra, pri skoraj tretjini bolnikov (30%) je bolezen že razširjena v regionalne bezgavkein pri četrtini ima HCC ob diagnozi že zasevke v oddaljenih organih.
Kakšno je preživetje bolnikov zjetrnoceličnimrakom?
Jetrnocelični rak sodi med najbolj smrtonosne tumorje gastrointestinalnega sistema z ocenjenim 5-letnim preživetjem pod 20%. Po zadnjih dostopnih podatkih na sletni strani WHO GLOBOCAN je 5-letno preživetje 18%, še slabše je pri starejših od 75 let in izrazito boljše pri bolnikih, pri katerem odkrijemo bolezen v začetnem stadiju.
