Zdravila iz skupine zaviralcev protonske črpalke (ZPČ) sodijo med najpogosteje predpisana zdravila v svetu in pri nas. Omeprazol in novejši “prazoli” so našli svoje mesto v obravnavi spektra bolezni, poveznih s hipersekrecijo želodčne kisline, njihov mehanizem pa utemeljuje zaviranje izločanja želodčne kisline s kovalentno vezavo na sulfhidrilno skupino cisteina v protonski črpalki parietalnih želodčnih celic.
Ta antisekretorna zdravila predpisujejo za zelo različne želodčne težave, številne analize pa razkrivajo, da njihovo prepisovanje pogosto ni strokovno utemeljeno. Ker se tudi njihovo odpredpisovanje ne izvaja skladno s kliničnimi potrebami bolnikov, so ti pogosto izpostavljeni dolgotrajni obravnavi, kar pa jo lahko spremljajo tudi resni neželeni učinki. Kot je pokazala analiza hospitaliziranih bolnikov na Kliniki za pljučne bolezni Golnik, bi morali biti bolj pozorni tudi pri interakciji ZPČ z drugimi pogosto predpisanimi zdravili, prav tako pa so opozorili na neustrezno odpisovanje teh zdravil.
Kakšne so posledice težav z odpredpisovanjem?
Raziskava odnosa zdravnikov družinske medicine do predpisovanja zaviralcev protonske črpalke (ZPČ), ki so jo na Golniškem simpoziju 2024 predstavili Nuša Japelj, Lea Knez in Nejc Horvat, s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani in Davorina Pete, dr .med, z Medicinske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da ti opozarjajo predvsem na preširoko predpisovanje ZPČ in odsotnost odpredpisovanja teh zdravil. Zdravniki kot ključne ovire za odpredpisovanje zaviralcev protonske črpalke navajajo – ob časovni preobremenjenosti – tudi nenaklonjenost bolnikov za ukinjanje teh zdravil, njihovo pomanjkljivo ozaveščenost o pomenu odpredpisa, pojav ponovnih simptomov po ukinitvi in predpisovanje zaviralcev protonske črpalke brez osebnega pregleda. Zdravniki družinske medicine si želijo tudi več informacij o odpredpisovanju zdravil iz te skupine, zlasti preko izročkov z algoritmi za odpredpisovanje ter kratkih izobraževanj z najpogostejšimi primeri bolnikov.
Zelo podoben fenomen so razkrile tudi številne raziskave na globalni ravni, ki ugotavljajo, da je široka in predvsem dolgotrajna uporaba ZPČ povezana z različnimi neželenimi učinki. Medtem ko običajni neželeni učinki vključujejo glavobol, konstipacijo, drisko, navzeo in bruhanje, so neželeni učinki ob dolgotrajni uporabi veliko bolj resni. Vključujejo namreč lahko bolezni ledvic (akutna poškodba ledvic, kronična ledvična bolezen), srčnožilne bolezni (miokardni infarkt, možganska kap), bolezni jeter, zlomi, okužbe (Clostridium difficile), pomanjkanje mikroživil (hipomagneziemija, hipokalcemija, pomanjkanje B12), demenco in rak želodca.
Tvegano sozdravljenje s protiagregacijskimi zdravili
Raziskovalci so na zadnjem Golniškem simpoziju opozorili tudi na nejasnost informacij v smernicah zdravljenja, predvsem o ustreznosti sočasnega predpisa zaviralcev protonske črpalke z antikoagulanti in antiagregacijskimi zdravili. To je namreč izpostavila raziskovalna skupina, ki je v analizi potencialnih interakcij zaviralcev protonske črpalke z drugo redno terapijo na recept, ugotovila zelo pomembno in tvegano interakcijo s klopidogrelom. Analizo interakcij zaviralcev protonske črpalke, ki so jih imeli že ob sprejemu redno predpisane na recept, so sicer opravili pri hospitaliziranih bolnikih na Kliniki Golnik, avtorji Nina Ravbar, Mojca Kerec Kos in Lea Knez, s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani ter Maja Jošt, z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, pa so – s pomočjo spletnih baz za iskanje interakcij (Lexicomp, Drugs.com) – pregledali in ovrednotili njihovo klinično pomembnost. Medtem ko so 52,6% interakcij označili kot nepomembne, 43,4% kot malo pomembne, je bilo 4,0% interakcij zaviralcev protonske črpalke zelo pomembnih. Interakcije, ki bi zahtevale takojšnjo prilagoditev terapije, so bile prav interakcije med klopidogrelom in esomeprazolom/omeprazolom, ob njih pa tudi interakcija med rifampicinom in omeprazolom. Omeprazol in esomeprazol namreč zavirata encim CYP2C19, ki je odgovoren za aktivacijo klopidogrela v aktivno obliko, posledično pa se lahko zmanjša učinkovitost tega zaviralca trombocitne agregacije. Kar zadeva rifampicin je situacija drugačna, saj lahko – kot močan induktor encima CYP2C19 – povzroči zmanjšano koncentracijo in učinkovitost omeprazola.
Podatki kažejo, da zahteva predpisovanje in odpredpisovanje zaviralcev protonske črpalke veliko večjo pozornost. K izboljšanju obravnave in zmanjšanju pojavnosti neželenih učinkov bi pripomogla opozorila zdravnikom na primarni ravni pa tudi izboljšanje ozaveščenosti bolnikov o tveganju, ki jih lahko prinese dolgotrajno zdravljenje s temi zdravili.
Povzel: Samo Pitamic
Viri:
- Golniški simpozij 2024. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik – Zbornik prispevkov. ISBN 978-961-6633-64-2, 2024
- Naina Mohamed Pakkir Maideen. Adverse Effects Associated with Long-Term Use of Proton Pump Inhibitors. Chonnam Med J, 2023