Akupunktura je del z dokazi podprte medicine, za uporabo katere je potrebno izbrati pravilne indikacije. Na 4. Matevževih dnevih je mehanizme njenega delovanja ter terapevtske možnosti v ortopediji predstavila dr. Ajša Ana Repar Artač, specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Akupunktura je učinkovita pri mnogih bolezenskih stanjih in se standardno uporablja pri multimodalnem zdravljenju. Jing-jang principe ter pretakanje vitalne energije chi po meridianih, do katerih dostopamo preko akupunkturnih točk so zamenjali sodobni znanstveni principi, kjer govorimo o nevroplastičnosti, izločanju nevropeptidov in endogenih opioidov, teoriji vrat… , je pojasnila dr. Repar Artač. Razložila je mehanizme delovanja akupunkture ter indikacije za uporabo v ortopediji.
Mehanizmi delovanja akupunkture
Akupunktura je kombinacija transkutane živčne stimulacije in stimulacije hrbtenjače. Učinkuje tako lokalno kot centralno, najbolj raziskano je njeno protibolečinsko delovanje. Povzroči izločanje nevropeptidov (na primer CGRP, bradikini…), lokalno vazodilatacijo in rast novih žil, s čimer pospeši celjenje ter spodbuja regeneracijo.
Naslednji mehanizem delovanja akupunkture je segmentna inhibicija v dorzalnem rogu. Na tem principu temelji teorija vrat, ki jo zelo poenostavljeno lahko razložimo tako. Bolečinski signal, ki se prenaša po tankih, nemieliniziranih živčnih vlaknih, se prenaša v različne segmente hrbtenjače. Če se v isti segment prenaša tudi signal po nekoliko debelejšem mieliziranem živčnem vlaknu, potem signal po debelejšem vlaknu »zapre vrata« in onemogoči, da bi se bolečina lahko prenašala po spinotalamičnem traktu, ki je skupna pot za prenos tako dotika kot bolečine v centralni živčni sistem.
Inaktivacija miofascialnih ‘triger’ točk
Z dokazi podprto je tudi, da akupunktura inaktivira miofascialne ‘trigger’ točke. Le -te so hiper-iritabilno mesto v skeletni mišici in/ali ustrezni fasciji. Lahko povzročajo bolečine lokalno ali pa sevajo v oddaljena območja. Gre za del mišičnih vlaken, kjer pride do nehotenega povečanja napetosti, kar lahko ovira normalen krvni pretok in povzroča lokalno ishemijo (pomanjkanje kisika). Pomembno vlogo pri tem ima acetilholin (Ach) – nevrotransmiter, ki se sprošča na živčno-mišičnem stiku in omogoča kontrakcijo mišic. Pri normalnem delovanju mišic je sproščanje acetilholina skrbno regulirano. V primeru miofascialnih ‘trigger’ točk pride do povečane aktivnosti acetilholina na motorni ploščici, kat vodi do kontinuirane kontrakcije in posledično ishemije ter znižanja pH. Sproščajo se tudi vnetne substance, ki še dodatno sklenejo začaran krog.
Akupunktura funkcionalno razreši disfunkcionalno mišico, izboljša spastičnost in lokalno perfuzijo ter aktivira endogeni descendentni inhibitorni mehanizem – endogeni mehanizem za zaviranje bolečine, ki temelji na izločanju serotonina in noradrenalina in pomembno vpliva na dele možganov, ki sodelujejo pri procesiranju bolečine.
Akupunktura kot metoda zdravljenja kronične bolečine
Akupunktura je učinkovita tudi pri zdravljenju kronične bolečine zaradi različnih vzrokov, kar je potrdila tudi velika študija, v katero so zajeli več kot 18 tisoč bolnikov. Opazovali so učinkovitost akupunkture na 4 indikacijah in pri vseh se je Izkazalo, da je bila akupunktura statistično pomembno bolj učinkovita pri vseh merjenih indikacijah:
muskuloskeletni bolečini, osteoartritisu, kronični bolečini v rami, kroničnem tenzijskem glavobolu.
Akupunktura in stanja vratne/prsne hrbtenice
Stanja v področju vratne in prsne hrbtenice, kjer ima akupunktura mesto, so vsekakor miofascialne ‘trigger’ točke, poškodbe mehkih tkiv (spodbuja celjenje in regeneracijo), osteoartritis. Najbolj učinkovita je akupunktura za miofascialno bolečino, ki se zmanjša celo za 90 %. Relativno dobro se telo odzove tudi na druge vrste nociceptivne bolečine, nekoliko slabši pa je odgovor pri nevropatski bolečini (okrog 40 % učinkovitost). Z akupunkturo relativno zmanjšamo bolečino in okorelost, izboljša se tudi obseg giba.
Pri radikularni bolečini akupunktura vodi v sproščanje mišičnega spazma, izboljšanje lokalne cirkulacije, zmanjšanje lokalnega edema in kompresije živčnih korenin.
Akupunktura lahko zmanjša izločanje provnetnih citokinov (interlevkin 1, interlevkin 6, tumor nekrotizirajoči faktor … ), ki se sicer v povečanem obsegu izločajo ob poškodbi živčnih korenin. Z akupunkturo lahko vplivamo na sinaptične strukture v hrbtenjači in limbični sistem, ki je povezan s procesiranjem bolečine. Z akupunkturo lahko motene funkcionalne povezave med različnimi deli možganov, ki zaznavajo in procesirajo bolečino, ‘nekako popravljamo’. Raziskava o vplivu akupunkture pri bolnikih z radikulopatijo (okvara ene ali več živčnih korenin zaradi utesnitve ali draženja) je pokazala, da akupunktura 4 tedne dvakrat tedensko zmanjša bolečino iz stopnje bolečine 8 (od 10-tih) za polovico. Akupunkturo lahko uporabljamo tudi pri diskus herniji.
Varnost akupunkture in kontraindikacije
Akupunktura je varna metoda z malo neželenimi učinki in zapleti zdravljenja. Še največ je blagih, kratkotrajnih zapletov, ki ne potrebujejo posebnih intervencij: modrica na mestu vboda akupunkturne igle, blaga omotica, blaga slabost. Zapleti, ki zahtevajo medicinsko intervencijo, se pojavljajo izredno redko: lahko pride do kožne okužbe, okvare perifernih živcev, astmatičnega napada pri osebah z od prej diagnosticirano in neurejeno astmo, epileptičnega napada pri osebah z kratkotrajnega kolapsa zaradi vazovagalne sinkope (pojav, pogost pri cepljenju – zaradi strahu). V študiji, v katero so zajeli 4 milijone akupunkturnih obravnav (ki jih niso vedno izvajali zdravniki, dokumentirani so celo primeri samozdravljenja) so našli 8 hudih, življenje ogrožujočih zapletov akupunkture. Šlo je za travmatske okvare organov z akupunkturnimi iglami: pnevmotoraks, trahikardialna tamponada, okvara centralnega živčevja, poškodba večjih žil.
Pri izvajanju akupunkture je izjemno pomembna izkušenost in spretnost terapevta, ki mora zelo dobro poznati anatomijo človeškega telesa in jo izvajati s sterilnim materialom in v higiensko neoporečnem okolju.
Kontraindikacij za akupunkturo je zelo malo. Absolutne kontraindikacije so hude koagulopatije (motnje strjevanja krvi), ki povzročajo spontane krvavitve. Elektro-akupunkture nikoli ne uporabljamo pri bolnikih z vstavljenimi srčnimi spodbujevalniki (lahko pride do motenj srčnega ritma) in tudi ne pri bolnikih z okvarami srčnih zaklopk (zaradi tveganja za endokarditis). Relativne kontraindikacije za akupunkturo so koagulopatije, psihološko nestabilni pacienti, imunsko kompromitirani pacienti, in kot že omenjeno: slabo urejena epilepsija in slabo urejena astma.
Pomembni poudarki:
- Z akupunkturo lahko zdravimo tudi bolečino, pri kateri so prisotne psiho-emocionalne komponente (anksioznost, nespečnost…)
- Akupunktura je najbolj učinkovita takrat, ko je bolečina še relativno sveža in ni globoko integrirana v pacienta.
- 20 % vseh miofascialnih bolečin izvira iz triger točk. Mnoge od njih so locirane na vratni in prsni hrbtenici ali neposredno ob njej.
- Descendentni inhibitorni mehanizem je endogeni mehanizem za zaviranje bolečine. Temelji na izločanju serotonina in noradrenalina ter pomembno vpliva na dele možganov, ki sodelujejo pri procesiranju bolečine.
- Z akupunkturo ne moremo popravljati degenerativnih in drugih strukturnih sprememb hrbtenice. Lahko pa vplivamo na lokalno vnetje, izboljšamo lokalno perfuzijo, zmanjšamo edem in kompresijo, vplivamo na endogene mehanizme, ki jih ima organizem za zdravljenje bolečine.
- Učinkovitost akupunkture je primerljiva z injiciranjem lokalnega anestetika.
- Etiologija miofascialnih ‘triger’ točk je akutna fizična preobremenitev, dolgotrajne preobremenitve, druga patološka stanja.
Povzela Mojca Šimenc