Učinkovitost imunskega odgovora se s starostjo zmanjšuje, to pa je povezano tako s pogostejšimi okužbami kot z dekompenzacijo kroničnih bolezni. To dogajanje sicer ni nujno povezano s kronološko starostjo, postavlja pa se vprašanje, ali lahko svoj imunski sistem na kakšen način zaščitimo oziroma ali lahko proces staranja kakorkoli upočasnimo? V tem kontekstu je zanimiv fenomen tako imenovanega “imunofitnesa”, skovanke, ki ponazarja možnost za izboljšanje imunskega odgovora.
Involucija priželjca in druge značilnosti staranja
Proces imunskega staranja se začne v določenem življenjskem obdobju in – kot omenjeno – ni nujno povezan s kronološko starostjo posameznika, do imunskega staranja pa pride zaradi različnih bioloških procesov. Prvi je povezan z involucijo priželjca, zaradi česar pride do zmanjšanja ustvarjanja specifičnih T limfocitov, prilagojenih odzivu na nove patogene, s starostjo pa se spreminjajo še druge lastnosti imunskega odgovora. Razmerje med spominskimi in naivnimi imunskimi celicami se spremeni, staranje imunskega sistema pa povezujejo tudi s progresivnim upadom funkcije prirojene imunosti (makrofagi, dendritične imunske celice) in tveganjem provnetenega delovanja starih imunskih celic. V starosti lahko na imunski odgovor vplivajo tudi spremembe črevesnega mikrobioma, prizadenejo pa ga lahko tudi različne soobolevnosti in neustrezen slog življenja.
Cepiva in spodbujanje imunske funkcije
Avtorji raziskave pojasnjujejo, da cepiva v resnici ne morejo obrniti procesa biološkega staranja imunskega sistema, ampak le blažijo njegove funkcionalne posledice. Adjuvansi, dodatki v cepivih, ki spodbujajo močnejši odziv na cepiva, krepijo pridobljen imunski spomin in optimizirajo aktivacijo prirojene imunosti, nekatera cepiva pa izboljšajo tudi imunski odgovor proti patogenom, ki niso neposredno povezani z vakcinalnim antigenom. Kot pravi raziskovalec in soavtor članka, Federico Martinón-Torres (University of Santiago de Compostela), cepljenja zato ne moremo obravnavati kot intervencijo proti imunskemu staranju, ampak kot nekakšno orodje za ohranjanje delovanja imunskega sistema in izboljšanje odpornosti na izzive, povezane s staranjem.
V povezavi s proticepilskimi teorijami je morda zanimivo izpostaviti dobrobiti cepiv, ki odtehtajo njihove morebitne stranske učinke. Španski avtorji navajajo, da je treba izpostaviti ugotovitev, da so vsa v raziskavi obravnavana cepljenja prinesla številne dobrobiti in da imajo cepiva, usmerjena proti respiratornim patogenom, kot je virus influence, RSV (respiratorni sincicijski virus), pnevmokok in SARS-CoV-2 ter cepivo proti herpes zosterju, bolj neposreden vpliv na ohranjanje imunske odpornosti pri starejših odraslih. Prispevek drugih cepiv k splošni imunski sposobnosti je bolj odvisen od profila tveganja posameznika – poleg zaščite pred specifično boleznijo lahko namreč ponudijo tudi širše zdravstvene koristi.
Dodatne dobrobiti za odrasle
Eden od najrelevantnejših aspektov širše zdravstvene koristi, ki ga prinaša cepljenje odraslih, je povezan z zmanjšanjem srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti. V povezavi s tem poudarjejo predvsem učinek cepljenja proti influenci in RSV, tudi pnevmokokno cepivo pa lahko prispeva k zmanjšanju kardiorespiratornih hospitalizacij in ščiti pred poslabšanji kroničnih bolezni. Podatki kažejo, da lahko herpes zoster cepivo zmanjša tveganje za razvoj demence, posebej Alzheimerjeve bolezni. Zmanjšanje je izrazitejše pri ženskah, kjer poročajo o 30% zmanjšanju incidence in s tem povezanem zmanjšanju umrljivosti. Vsi ti posredni učinki cepiv so posebej pomembni v populaciji starejših, kjer lahko trivialne okužbe sprožijo različne zaplete kroničnih bolezni.
Zaradi vseh omenjenih učinkov, kjer je potrebno izpostaviti visoko dokazno stopnjo povezave med cepljenjem proti influenci in zmanjšanjem srčnožilnih dogodkov pa tudi potencial herpes zoster cepiva pri zaščiti kognitivne funkcije starejših. Cepljenje torej ne smemo razumeti le kot ključ preventive proti specifičnim okužbam ampak tudi proti srčnožilnim dogodkom in klinični dekompenzaciji kroničnih bolezni – številna poslabšanja srčnega popuščanja, kroničnih pljučnih bolezni ali diabetesa namreč pogosto sledijo banalnim okužbam dihal. Posebej v trenutnem trendu naraščajočega deleža starejših bi lahko fenomen izboljšanja “imunofitnesa” s cepljenji prinesel pomembno manj hospitalizacij in različnih zapletov kroničnih bolezni.
Samo Pitamic
Viri:
Sierra C. Immunofitness: Vaccination for healthy aging. Medscape 2026
Rial GR, Martinon-Torres F, s sod. Immunofitness in the elderly: The role of vaccination in promoting healthy aging. Human Vaccines & Immunotherapeutics. 2026