Delirij je najpogostejša kognitivna motnja pri starostnikih. Ima ga 49 % bolnikov, ki potrebujejo ne-psihiatrično bolnišnično zdravljenje – kar je več od depresije (28 %) in le nekaj manj od demence (53 %), je na letošnjem strokovnem posvetu Geriatrija 2024 na začetku povedala psihiatrinja Polona Rus Prelog iz Psihiatrične klinike Ljubljana.
V nadaljevanju se je posvetila kliničnim znakom delirija, vzrokom zanj, posledicam in zdravljenju. Izpostavila je pomen pravočasnega prepoznavanja delirija v bolnišničnem okolju. Epidemiološki podatki namreč kažejo, da se po starosti 65 let tveganje za delirij vsako leto poveča za 7 %. Ob sprejemu v bolnišnico ga ima 10 do 15 % starostnikov, tekom hospitalizacije ga razvije dodatnih 10 do 40 %. Post-operativno se delirij pojavlja pri do 50 % starostnikov, pri bolnikih, ki potrebujejo umetno predihavanje pa delež znaša celo do 80 %. Polovica primerov delirija je ugotovljenih zelo pozno ali celo spregledanih.
Kaj je delirij
Delirij je stanje motene zavesti in izrazitih motenj spoznavnih sposobnosti, ki se razvije v nekaj urah ali dnevih. Pri starejših bolnikih je delirij najpogosteje posledica bolezni, okužbe, dehidracije ali zdravil. Simptomi delirija tekom dneva izrazito nihajo, najizrazitejše pa so težave ponoči. Delirij je najpogostejši vzrok za akutno zmedenost pri starejših, za katero so značilne motnje funkcioniranja, zaznavanja, nihanje zavesti, dezorganiziranost, motnja ciklusa budnosti in spanja, motnja psihomotorne aktivnosti (od hude vznemirjenosti do letargije). Gre za urgentno stanje, ki traja različno dolgo (dlje, kot traja, slabša je prognoza preživetja) in nastopi zaradi enega ali več organskih (telesnih) vzrokov. Pri deliriju zaradi odtegnitve substanc (alkohol, pomirjevala, hipnotiki) v klinični sliki izstopajo motnje v delovanju vegetativnega živčevja: pospešen srčni utrip, povišana telesna temperatura, povišan krvni tlak, znojenje, tremor. Posledice delirija so dramatične: povečana smrtnost, povečanje števila zapletov, podaljšanje hospitalizacije, je razložila Polona Rus Prelog.
Oblike delirija in posledice
Ločimo 3 oblike delirija: hiperaktivno (povečana vzdražnost, preboji agitacije, halucinacije), hipoaktivno (znižana aktivnost, apatičnost, letargičnost) in mešano (hitri preklopi med hiperaktivnostjo in apatičnostjo). Hiperaktivna oblika je diagnostično najlaže prepoznavna: bolniki si odstranjujejo intravenske kanale, urinske katetre, postanejo verbalno in/ali fizično nasilni.
Zelo značilne so vidne halucinacije, ki so lahko od zelo preprostih: ko na primer pobirajo smeti po oblačilih, pletejo, vlečejo nitke (elementarne halucinacije) do zelo bogatih scenskih halucinacij.
Delirij, demenca, depresija – razlike med njimi
| Delirij | Demenca | Depresija | |
| Kako nastopi | nenadno | postopno | variabilno |
| Potek | nihajoč | progresiven | dnevna nihanja |
| Reverzibilnost | da | ne | da |
| Zavest | motena | ohranjena | ohranjena |
| Pozornost vs spomin | pozornost večja kot spomin | Pozornost manjša kot spomin | Ni razlik, motnje koncentracije |
| Dezorentiranost | velika (+++) | precejšnja (++) | neznačilna (+/-) |
| Halucinacije | prevladujejo vidne | vse in neznačilne | prevladujejo slušne |
| Blodnje | pogoste, vezane na okolico, fragmentirane | pogoste | redke |
Slušne halucinacije so redke. Hipoaktivni delirij je klinično težje prepoznaven. Bolniki so utrujeni, zaspani, nezainteresirani za okolico, ne zanima jih hrana, so nekoherentni, na vprašanja odgovarjajo skopo, z besedo ali dvema. Ta oblika je v hospitalnem okolju pogostejša in se pojavlja pri tretjini do polovici starostnikov, je pojasnila Polona Rus Prelog. Delirij pri starostnikih tveganje za kasnejšo demenco poveča za osemkrat, pri čemer gre pogosto za nove patološke znake, na primer atrofijo hipokamupsa, aksonske poškodbe. Ni pa še povsem raziskano, ali je delirij vzrok za novo možgansko poškodbo ali pa gre za nek drug mehanizem, ki poteka po nekih vzporednih poteh. Zelo pomembno je ločiti delirij od ostalih pogostih duševnih motenj v starosti, predvsem demence. Pri postavljanju diagnoze so v pomoč presejalna orodja, na primer test CAM (Confusion Assessment Method Instrument) in drugi.
Zdravljenje delirija
Za zdravljenje delirija so na voljo nefarmakološki in farmakološki ukrepi. Z nefarmakološkimi ukrepi poskušamo preprečiti nastanek delirija. Pomembno vlogo pri tem igrajo negovalci. Pozorni morajo biti na to, da bolniki redno zaužijejo obroke, da se spremlja bilanca hrane in tekočin, na higieno spanja. Farmakološki ukrepi zajemajo uporabo zdravil, ki jih je zaradi s starostjo povezane farmakokinetike (absorpcija porazdelitve, metabolizem, izločanje) in farmakodinamike (fiziološki učinki zdravila) potrebno uporabljati previdno. Načeloma velja, da enak odmerek katerega koli zdravila pri starejših povzroči višje plazemske koncentracije in povečano občutljivost za učinke nekaterih zdravil (benzodiazepini, opioidi…).
Farmakološko zdravljenje delirija
Za zdravljenje delirija se rutinsko predpisujejo antipsihotiki. Smernice kot zdravilo prvega izbora priporočajo haloperidol, se je pa izkazalo, da imajo risperidon, kvetiapin, aripiprazol sicer varnejši farmakološki profil, vendar tudi več neželenih učinkov: distonija, parkinsonizem, hipotenzija, zaprtje, težave pri odvajanju urina … Zdravila za zdravljenje delirija se jemljejo (razen izjemoma) v obliki tablet, odmerki pa so: haloperidol peroralno 0,5 do 1 mg, največ 2 mg v 24 urah; risperidon oralno 0,25 do 0,5 mg, največ 2 mg v 24 urah; kvetiapin v nizkih odmerkih, 2 krat dnevno; aripiprazol le pri hipoaktivnem deliriju. Benzodiazepini niso priporočljivi za zdravljenje delirija, razen pri odtegnitvi od alkohola in ko so antipsihotiki kontraindicirani. Režim jemanja je naslednji: lorazepam oralno 0,5 do 1 mg, največ 2 mg v 24 urah; midazolam 2 mg, največ 6 mg v 24 urah, med odmerki mora biti najmanj 1 ura. Med alfa-2 andrenergičnimi agonisti se za zdravljenje delirija uporablja deksmedetomidin, vendar le v enotah intenzivne terapije in nege. Gre za sedativ, ki ima anksiolitične in analgetične lastnosti in zmanjšuje uporabo benzodiazepinov.
Redakcija Nove medicine
