Gripa (influenca) je akutna nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence tipa A ali B (redkeje C). Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih, z burnim potekom, ki se začne 1 do 3 dni po okužbi. Specifičnega zdravila zoper gripo ni, zdravljenje je simptomatsko.
Za gripo je značilen hiter začetek, zbolimo pogosto v nekaj urah, z nenadno visoko vročino in izrazitimi bolečinami v mišicah in sklepih, ki jih lahko spremlja glavobol. Pogosto se pojavi mrzlica in občutek »zlomljenosti«. Pogosto se pridruži suh in dražeč kašelj, tudi bolečine v žrelu. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, simptomi običajno izginejo v dveh do sedmih dneh.
Potek različen, odvisen od več dejavnikov
Potek gripe je lahko različen, nekateri zbolijo s hudimi simptomi, pri drugih bolezen poteka v blagi obliki, in je odvisen od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, stanja imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Da virus influence povzroči gripo, obstajajo predpogoji: 1. virus mora preživeti v okolju; 2. mora doseči ciljne celice v novem gostitelju – človeku; 3. dovolj virusa mora doseči ciljne celice, da se doseže kužni odmerek in se začne okužba. (3)
Kužnost je največja tik preden zbolimo, in še 3 do 5 dni po tem. Dlje so kužni majhni otroci in osebe z okrnjenim imunskih sistemom (7 dni ali več). Da gre res za gripo, potrdijo testi. Najpogosteje se uporabi test RT-PCR, ki imavisoko občutljivost in specifičnost. Testiranja se ne izvaja rutinsko. Indikacije za testiranje so: hospitalizirani bolniki z akutno boleznijo dihal, bolniki z visokim tveganjem za zaplete (starost nad 65 let, nosečnice, kronični bolniki, imunsko oslabljeni), zdravstveni delavci ali osebe v domovih za starejše (za preprečevanje izbruhov), otroci z resnim potekom bolezni.
Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B pa običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Ločitev posameznih tipov virusov influence je možna z mikrobiološkimi preiskavami. Viruse influence A razvrstimo po podtipih na podlagi dveh površinskih antigenov: hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). Tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaze (N1, N2) so v virusih influence, ki povzročajo pri ljudeh sezonsko gripo.
Zapleti
Virus influence lahko poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zapleti gripe zajemajo lahko različne organske sisteme. Med pljučnimi zapleti gripe prevladuje virusna ali bakterijska pljučnica, ki se kaže kot ponovna vročina, poslabšanje kašlja, dispneja. Zdravljenje je s protivirusnimi zdravili: oseltamivir, zanamivir, baloksavir (učinkoviti, če se uvedejo ≤48 ur po začetku simptomov; pri hudih potekih tudi kasneje), ki jim po potrebi dodamo antibiotik (ciljano glede na povzročitelja).
Zapleti lahko zajemajo tudi srce in se kažejo kot miokarditis ali perikarditis. Simptomi so bolečina za prsnico, dispneja, aritmije, zdravljenje pa podporno, bolnik potrebuje hospitalizacijo. Med nevrološkimi zapleti gripe sta najpogostejša encefalitis, meningitis, zdravljenje je podporno, bolnik potrebuje hospitalizacijo. Rabdomioliza je zaplet, ki prizadene mišice in se kaže kot mišična bolečina in/ali mioglobinurija, zdravljenje zajema hidratacijo in nadzor delovanja levic.
Kot zaplet gripe so možne tudi sekundarne bakterijske okužbe (na primer sinusitis, otitis media), ki se zdravijo z antibiotiki. Sinusitis se pojavi, ker virus gripe poškoduje epitelij nosne sluznice in migetalčni epitel, kar oslabi drenažo sinusov. Posledično pride do zastajanja sluziin sekundarne bakterijske okužbe (najpogostejši povzročitelji sta bakteriji Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae). Bolj ogroženi so alergiki, kadilci, otroci, osebe s pogostimi okužbami dihal, bolniki z nosnimi polipi. (4)
Razlika gripe od drugih virusnih okužb dihal (npr. rinovirus, adenovirus, RSV, koronavirus): (2)
| Simptom | Gripa | Druge virusne okužbe (npr. prehlad) |
| Začetek | Hiter, nenaden | Postopen |
| Temperatura | Visoka (38–40 °C) | Nizka ali brez |
| Bolečine v mišicah/sklepih | Izrazite | Blage ali odsotne |
| Utrujenost | Močna | Blaga |
| Kašelj | Pogost, suh | Pogosto blag |
| Zapleti | Pogosti, lahko hudi | Redki |
Klinični primeri zapletov pri gripi
Nekaj kliničnih primerov zapletov gripe je na letošnjem Golniškem simpoziju predstavila prim. Petra Svetina, dr. med., specialistka interne medicine iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Pojasnila je, da imajo na kliniki Golnik vsako leto poseben oddelek za bolnike z gripo.
- Najprej je predstavila primer 68-letne bolnice, ki je zbolela za gripo in imela pridružene internistične bolezni. Imela je visok CRP in je potrebovala dodajanje kisika. Zdravili so jo s tamiflujem in amoksiklavom, ob sprejetju v bolnišnico pa so potrdili, da gre za bakterijsko pljučnico kot zaplet gripe.
- Naslednji primer je pljučnica s sepso pri 57 letnem moškem z astmo in z arterijsko hipertenzijo. Hud kašelj je bil sprva suh, nato produktiven. Imel je bolečine v prsnem košu. Rentgen je pokazal spremembe v pljučih, predvsem na desni strani. Hemokulture so bile pozitivne, dokazan je bil streptokok pneumoniae. Šlo je za septični šok po obsežni pljučnici, zdravljen je bil v enoti intenzivne terapije. Okreval je uspešno.
- Naslednji, sicer redek primer je 33-letni moški, kadilec, brez pridruženih bolezni. Zbolel je nekaj dni pred sprejemom s slabim počutjem s kašljem, vročino. Začel je produktivno kašljati. Imel je bolečine po levi strani prsnega koša. Dokazana je bila gripa A s pljučnico. Po zdravljenju se je stanje izboljšalo, potem je sledil ponoven porast vnetnih parametrov, in je bil najprej sprejet na našo kliniko ter potem premeščen na torakalno kliniko v Ljubljani.
- Redek je bil tudi zaplet pri bolnici z blago alergijsko astmo, nekadilki. Preden je bila sprejeta v našo urgentno ambulanto, se je slabo počutila, imela je suh, dražeč kašelj, bolečine po levi stran prsnega koša. Izkazalo se je, da gre za levostranski pnevmotoraks, dokazana je bila gripa tipa A, sprejeta je bila v enoto intenzivne terapije.
- Še redkejši zaplet gripe je citokinski vihar. Bolnik po limfomu ploščatih celic (Ne Hodgkinov limfom), ki je imel leta 2019 transplantacijo kostnega mozga, je leta 2024 zbolel in je imel 2 tedna pred sprejemom v bolnišnico vročino preko 40 stopinj Celzija in kašljem. Dva dni pred sprejemom je imel potrjeno gripo. Imel je povišane vnetne parametre. Ker se mu je stanje poslabšalo, je dobil antibiotično terapijo (azitromicin). Potreboval je sprejem na intenzivni oddelek, bil je mehansko ventiliran, zdravljen s širokospektralnim antibiotikom, uveden je bil tudi antimikotik. Zaradi suma na citokinski vihar je bil še dodatno zdravljen. Pojavili so se mu številni zapleti, vključno z odpovedjo ledvic, stanje se je slabšalo, prišlo je tudi do relapsa limfoma. Umrl je zaradi odpovedi srca in sočasne jetrne odpovedi.
Pripravila Mojca Šimenc
Viri:
1. Nalezljive bolezni od A do Ž: Gripa. NIJZ. https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/gripa/
2. Eccles R. Understanding the symptoms of the common cold and influenza. Lancet Infect Dis. 2005 Nov;5(11):718-25. doi: 10.1016/S1473-3099(05)70270-X. PMID: 16253889; PMCID: PMC7185637.
3. Killingley B, Nguyen-Van-Tam J. Routes of influenza transmission. Influenza Other Respir Viruses. 2013 Sep;7 Suppl 2(Suppl 2):42-51. doi: 10.1111/irv.12080. PMID: 24034483; PMCID: PMC5909391.
4. Peltola VT, Boyd KL, McAuley JL, Rehg JE, McCullers JA. Bacterial sinusitis and otitis media following influenza virus infection in ferrets. Infect Immun. 2006 May;74(5):2562-7. doi: 10.1128/IAI.74.5.2562-2567.2006. PMID: 16622191; PMCID: PMC1459735.
